Nacionalni park Severni Velebit
Nacionalni park Severni Velebit je nacionalni park na Hrvaškem, ki obsega 109 km2 severnega dela Velebita (največjega gorskega masiva na Hrvaškem). Zaradi bogate pestrosti tega dela Velebita je bilo območje leta 1999 spremenjeno v naravni rezervat, septembra istega leta pa je dobilo status nacionalnega parka. Pomembno je poudariti, da je celoten Velebit “park narave” (nižja kategorija varstva), njegovi posamezni deli pa so tudi nacionalni parki. Leta 2017 so bili bukovi gozdovi znotraj nacionalnega parka dodani na Unescov seznam svetovne dediščine znani kot starodavni in prvinski bukovi gozdovi Karpatov in drugih regij Evrope zaradi njihovega pričevanja o ekološki zgodovini dinamike gozdov v Evropi od zadnje ledene dobe.
Območje parka je tako zavarovano in obiskovalci so omejeni na označene poti, najbolj znana pa je Premužićeva pot, ki je ime dobila po graditelju, gozdarju Anti Premužiću, ki jo je zgradil konec leta 1933. Pot poteka skozi najlepše in najbolj zanimive dele parka. S številnih vrhov v okolici se ponujajo lepi razgledi na Jadransko morje in njegove otoke (Pag, Rab, Goli otok, Prvić in Krk) ter na celinsko stran. Znotraj parka se nahaja vrh Zavižan (1676 m), ki je tudi najvišja meteorološka postaja na Hrvaškem.
K kulturni vrednosti Parka prispevajo tudi številne ruševine t.i “poletne hiše”. Ostale so še iz časov, ko so Velebit naseljevali pastirji. Na njenih obalnih pobočjih je veliko ruševin hiš, koč in kamnitih zidov, preostalih dokazov o izgubljenem lokalnem prebivalstvu.
Znotraj rezervata se nahaja botanični rezervat Visibaba (Galanthus) z obilico hrvaških endemičnih podvrst in botanični rezervat Zavižan – Balinovac – Velika kosa, znan po izjemni zbirki gorske flore. Znotraj rezervata je znameniti Velebitski botanični vrt, ki ga je leta 1967 ustanovil profesor farmakologije in botanik Fran Kušan.
Hajdučki kukovi so eden od Kukovih vrhov v severnem delu Velebita. Skupaj z Rožanskimi kukovi tvori približno 22 km2 veliko območje, ki je bilo leta 1969 razglašeno za naravni rezervat. Skupina kukov ima okoli 40 vrhov, višjih od 1600 m, okolica Hajdučkih kukov ima zapleten sistem podzemnega odvodnjavanja. Teren je precej bolj divji kot v okolici Rožanskih kukov in obstajajo deli, kjer še danes ni stopila človeška noga.
Lukina jama je najgloblja gorska jama na Hrvaškem in ena najglobljih v jugovzhodni Evropi. Globok je celo 1392 metrov, leta 1992 pa ga je odkril domačin speleološki navdušenec Ozren Lukić in po njem dobil ime.
Rožanski kukovi so tudi simbol severnega Velebita, za katerega so značilni visoki balvani in strme vrtače. Prvi hrib Gromovač (1675 metrov) je od Zavižana oddaljen dve uri in pol hoje. Središče skal se začne takoj za Rossijevo kočo, prav tako 2,5 ure hoje od Zavižana. Na površini okoli 18 km2 je več kot petdeset skalnatih vrhov, vsi nad 1600 m, nekateri v bizarnih oblikah stolpov, stolpov ali obeliskov. Tu se stikajo vsi kraški kamniti pojavi kot so brezna, vrtoglave višine, razpoke, jame, naravna vrata in prelazi.
Cena vstopnic za park je odvisna od kategorije, za katero se vstopnica kupi. Tako je najcenejša vozovnica za pohodnike, študente in otroke do 14. leta 25 kun, najdražja osnovna vozovnica pa 40 kun. Glede na prostornost in možnost preživljanja velike količine časa v parku je možen tudi nakup letne vstopnice, ki znaša 365 kun.
