Nacionalni park Kornati

Kornatski arhipelag je izolirana otoška skupina, ki se nahaja v osrednjem delu hrvaškega dela Jadranskega morja. Kornatski arhipelag obsega približno 320 kvadratnih kilometrov površine in vključuje okoli 150 otokov, otočkov in skal. Večji del otoške skupine Kornati je bil leta 1980 razglašen za nacionalni park. Geografsko lahko Kornate razdelimo na dve glavni skupini, Zgornje Kornate, ki so bližje celini, in Spodnje Kornate, ki so večinoma obrnjeni proti odprtemu morju na jugozahodu.

Nacionalni park Kornati zavzema površino 218 kvadratnih kilometrov in vključuje skupno 89 otokov, otočkov in skal. Danes je v Nacionalnem parku Kornati registriranih 620 lastnikov zemljišč, od tega jih ima le 24 prijavljeno prebivališče v parku. Glavna gospodarska dejavnost na celotnem območju je tradicionalno oljkarstvo in ekstenzivna ovčereja. Otoki zavzemajo manj kot četrtino celotne površine parka (nekaj manj kot 50 km2), kar pomeni, da v parku prevladuje morska površina. Če izvzamemo otok Kornat, največji otok v arhipelagu (32,5 km2), bi bila povprečna površina posameznega otoka v parku manjša od 0,2 km2. Najvišja točka je vrh Metlin na otoku Kornat (237 m), najgloblja točka v morju, ki obdaja otoke, pa je pri otočku Purar (125 m).

Kraški fenomen kot ena najdragocenejših naravnih danosti hrvaške krajine nasploh je značilen tudi za to območje. V karbonatnih kamninah Kornatov (plitvomorski apnenec in dolomit iz obdobja krede), ki so bile s krajšimi ali daljšimi prekinitvami izpostavljene atmosferskim dejavnikom in intenzivnim kraškim procesom, se nahajajo skoraj vse kraške tvorbe, značilne za druge dele hrvaškega krasa ( jame, jame, razpoke, vrtače in drugo).

Eden najbolj znanih fenomenov Narodnega parka Kornati so krone, popularno znane kot krone ali skale, tj. strme pečine, ki se nahajajo na jugozahodnem otoškem robu obeh parkov. Gre za tektonsko prelomno ploskev, ki je nastala kot posledica premika afriške tektonske plošče proti severu in njene subdukcije pod evrazijsko ploščo. Ponekod se te krone ali pečine navpično spuščajo do globine več kot 90 m pod morsko gladino. Najvišji venec v narodnem parku Kornati je visok 82 m, za Kornate je značilna razmeroma revna kopenska flora (število vrst in primerkov), kar je nedvomno posledica prisotnosti in delovanja človeka. Edina vrsta živali, ki živi v Narodnem parku Kornati, je kuna belica. Ptice so številne in doslej je bilo zabeleženih 79 vrst.

Med Kornati in celino ni trajekta. Obisk parka se plača na čoln, za organizirane izlete pa je vstopnica vključena v ceno izleta. Če park obiščemo z lastnim ali najetim čolnom, lahko vstopnice kupimo v turistični agenciji izven parka ali pri čuvajih parka, ki karte izdajo na licu mesta. Čeprav so Kornati nenaseljeni, je na voljo več deset hiš, ki jih je mogoče najeti, poleti pa je odprtih več restavracij. Tukaj lahko oseba preživi zelo aktiven dopust v obliki pohodništva, potapljanja ali plavanja. Navtiki se lahko zatečejo v številne zavetne zalive, glavna marina pa je na otoku Piškera s 120 privezi. Povprečna mesečna temperatura za januar je 7,3 °C, za julij 23,9 °C, medtem ko je povprečna temperatura morja pozimi od 14 do 15 °C, poleti pa okoli 23 °C.

Nacionalni park Kornati je idilično zatočišče za tiste, ki želijo pobegniti od gneče na celini. Odmaknjeno, nerazvito in osupljivo lepo otočje je bogato z bujnimi gozdovi, puščavskimi planjavami in nazobčanimi kraškimi apnenčastimi skalami. Tu lahko najdemo presenetljivo raznolik ekosistem in enega najbogatejših morskih življenj v regiji.